Kulturna dediščina skozi stoletja


Današnjo samostojno občino Markovci, ki je nastala ob delitvi občin leta 1998, sestavljajo vasi Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, Strelci in Zabovci. Območje, na katerem danes živi nekaj već kot 4.000 prebivalcev,  ima  zanimivo  zgodovino  ter  se  lahko  pohvali  z   živahnim  kulturnim  in družabnim utripom.

Čeprav se kraj Markovci prvič omenja šele leta 1215, najdeni ostanki rimskega vodovoda in orodja ter pomembna najdišča rimskih vojaških grobov pričajo o davni prisotnosti človeka na rodovitni markovški zemlji. Ozemlje je nekdaj pripadalo dornavski gospoščini. Cerkvena kronika omenja, da je  v  14.  stoletju  na mestu  sedanje  cerkve  stal  grad Pabstein.  Leta  1477  so  zaradi prestavljanja toka reke Drave, ki je zajedal levi breg in z odnašanjem zemlje ogrožal Ptujsko polje, pred župniščem postavili kamniti steber s kipom krajevnega zavetnika, svetega Marka.

Leta 1493 so med pustošenjem po deželi Turki razdejali grad Pabstein in na njegovem mestu je dal ogrski poveljnik Jakob Sekelj leta 1519 zgraditi prvotno cerkev v čast sv. Marka. Leta 1871 so na njenem mestu zgradili novo cerkev, ki so ji leta 1872 dodali zakristijo in leta 1936 še stransko kapelo. V 90. letih 20. stoletja so cerkev temeljito  obnovili,  oktobra 2002  pa  so  praznovali  130.  obletnico  njene  ponovne posvetitve.

Markovci so postali župnija leta 1789, ko se tu začnejo porajati tudi prve oblike šolstva. Redni pouk je potekal od leta 1810 v mežnariji. Prva šolska stavba je bila postavljena  leta  1840, njena naslednica,  stara  šola, pa  leta  1890. V  zgradbi  stare šole  je pouk potekal do leta 1979, ko je bila zgrajena sedanja, sodobna šola, ki jo obiskuje več kot 400 učencev.

Markovčani, znani po mnogih aktivnostih, ki jih organizirajo pod okriljem vaških skupnosti in različnih drušev, v tem duhu vzgajajo tudi mlade. Na šoli deluje mnogo obšolskih dejavnosti, med katerimi so ob etnografski pomembnejše še glasbena, plesna oziroma folklorna in športna. V popolnoma obnovljeni stavbi stare šole je danes občinska uprava. Območje današnje občine  je bilo  samostojna občina,  imenovana  »Sveti Marko niže Ptuja«, že v  letu  1937. Glavni panogi  sta bili poljedelstvo  in živinoreja, zaradi veliko ajdovih polj pa  je bilo zelo  razširjeno  tudi čebelarstvo. Občina  je  spadala  v tako imenovano lükovo deželo; veliko čebule so v posebnih vozovih z usločeno streho izvozili v Maribor in Krapino.
Največje bogastvo občine Markovci pa so že od nekdaj njeni delavni in ustvarjalni ljudje. Naši kraji so znani po  številnih folklornih prireditvah ter zagnanem ohranjanju in obujanju pozabljene kulturne dediščine.

Med znane Markovčane prištevamo zgodovinarja dr. Ljudevita Pivka, rojenega leta 1880 v Novi vasi pri Markovcih, župnika, zgodovinarja in kronista Mateja Slekovca, ki je pri nas služboval v letih od 1887 do 1903 (v spomin na njegovo delovanje so domačini leta 1994 na župnišču v Markovcih odkrili spominsko ploščo), vsestransko kulturno ustvarjalko Terezijo Maroh (1924-2004), akademskega slikarja Janeza Šibilo, rojenega leta 1919 v Novi vasi pri Markovcih, ter Franca Kolariča, častnega občana  občine Markovci,  ki  je  z  dolgoletnim  delom  na  področju  folklore  in  etnografije veliko prispeval k ohranitvi izročila v občini in širše.


Delite z ostalimi...Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Email this to someone