Dobrote markovških domov


Kogar pot zanese v naše kraje, ne bo odšel ne žejen ne lačen. Markovčani smo znani  sladokusci  in gostoljubni  ljudje. Cenimo  tako  jedi naših babic kot najnovejše kulinarične pridobitve, vse to pa znamo tudi pripraviti in ponuditi. Ob obisku naših vasi si zato vzemite čas za dobro kosilo ali malico in kozarček rujnega, ob katerih je najprijetneje poklepetati o letini ali vremenu.

Na  naših  tleh  se  je ohranilo  lepo  število  tradicionalnih  jedi,  gospodinje  še  niso pozabile dobre stare kuhe, ki pa se je ne bojijo pripraviti na sodobnejši način. Kulinarična  tradicija  je pri  nas  živa  in  se,  kot  se  lahko prepričate  sami,  še  vedno  živahno razvija.

Nekoč so v vsakodnevni markovški kuhinji prevladovale jedi iz zelenjave, stročnic in mleka. Meso ali mesne jedi so bile na mizi le ob največjih praznikih. Takrat so se kmečke gospodinje  še posebej potrudile  in napekle  tudi  izvrstnih potic, mlečnega kruha, gibanic in pogač, največkrat s skutnim nadevom.

Največja posebnost med našimi tradicionalnimi jedmi iz mleka in skute so markovški  suhi  sireki. Pripravimo  jih  iz  skute,  ki  ji dodamo  rdečo papriko,  sol, poper  in smetano. Vse skupaj dobro premešamo in oblikujemo manjše stožce, ki jih na zraku posušimo. Sireke so včasih imeli za malico, danes pa jih gospodarji največkrat vzamejo  s  seboj,  ko  gredo  v  klet  pokušat  dobro  vino. Radi  jih  ponudimo  tudi  gostom,  ki pridejo v naše kraje.

Razkošnejši del markovške kuhinje pa  so najbolj zaznamovala  različna praznovanja. Ob posameznih praznikih so se na kmetijah pripravljale točno določene jedi. Njihov izbor pa se je razlikoval včasih že med sosedi in seveda tudi med vasmi. Ob  fašenku na mizi niso  smeli manjkati  svinjska glava, kislo  zelje  in krompir. V novejšem času so svinjsko glavo zamenjali s svinjskimi rebri iz razsola ali z mesom iz tünke.

Značilna  jed  pustnega  časa  so  že  od  nekdaj  tudi  kvašeni  in  krhki  flancati, obvezni pa so seveda še pustni krofi oziroma krapčiči, kot jim pravimo pri nas. Navadno se jih je cvrlo v svinjski masti, ker pa je na pepelnico post in se takšnih krofov ni smelo jesti, so iznajdljive gospodinje nekaj krofov spekle v pečici. To tradicijo smo v zadnjem času spet začeli obujati. Za to ima veliko zaslug Društvo podeželskih žena občine Markovci, ki vsako leto na zadnjo soboto pred svečnico (2. februar) organizira ocenjevanje krofov. Krofi, ki so jih gospodinje pripravljale v preteklosti, so se od današnjih razlikovali le po tem, da niso bili polnjeni z marmelado.

Ob velikonočnih praznikih gospodinje ob ostalih dobrotah  spečejo  tudi potico. Največkrat  je  orehova,  včasih  pa  tudi  rožičeva  ali makova. V  zadnjih  letih  je  ena izmed gospodinj, ki pogosto kuha na gostijah  in  raznih drugih  slavjih, pričela peči potico  z  biskvitom  in  orehovim  nadevom,  ki  jo  je  poimenovala markovška  potica. Svoje znanje z veseljem prenaša tudi na druge gospodinje, tako da vam lahko to našo posebnost pripravijo in ponudijo tudi na drugih kmetijah. Obiskovalcem pa gospodinje še danes najraje postavijo na mizo slastno meso iz tünke. Zraven ponudijo lük oziroma čebulo in dišeč domač kruh, pečen v krušni peči. Meso iz tünke ne sme manjkati ob nobenem večjem prazniku, gostiji, krstu in drugih slavjih. Največkrat ga ponudijo kot predjed v obliki narezka, njegove najpogostejše priloge pa so hren, vložena zelenjava in trdo kuhana jajca.

Tradicionalne jedi lahko seveda poskusite v naših gostilnah, še lepše pa bo, če se boste  povabili  kar  na  kakšno  prijazno  domačijo.  Spretne  kmetice  vam  bodo  po naročilu razkrile še druge skrivnosti markovške kuhinje. In ker občina Markovci leži v  osrčju  enega  najpomembnejih  slovenskih  vinorodnih  območij,  bo  gospodar  na mizo gotovo postavil še kozarček, da vam bo ob žlahtni kapljici vsak grižljaj še bolj teknil.


Delite z ostalimi...Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Email this to someone