Maske na območju občine Markovci


Tradicija maskiranja je med ljudmi poznana že dolgo časa. Ljudje so se (in se še danes, čeprav redkeje) maskirajo ob različnih priložnostih – najpogosteje ob kakšnih praznikih (sv. Nikolaj, Lucija, Božič, Trije kralji, Zeleni Jurij…), ob različnih kmečkih opravilih (pri ličkanju koruze, žetvi in mlatvi, na furežu), ob ženitvi in seveda ob pustu.

Zakaj se ljudje maskiramo? Tako hočemo zakriti svojo pravo osebnost in si privzamemo osebnost nekoga drugega. Ko si nadenemo masko, se spremenimo – pogosto poskušamo ustvariti vtis, da nismo navadni smrtniki. Funkcija maske je pogosto tudi v odganjanju hudobnih duhov, ki prežijo na nas. Poleg tega pa je maskiranje tudi zabavno, saj nas pod masko nihče ne spozna, lahko počnemo stvari, ki jih drugače ne moremo.

Nekoč je bilo maskiranje ali šemljenje, zlasti na kmetih, prioriteta fantov. Sedaj ni več tako in v veliki večini se danes maskirajo zlasti otroci, ki jim maskiranje pomeni zlasti zabavo in sprostitev. Na območju današnje občine Markovci »živijo« zlasti pustne maske. Od tistih »ne pustnih« pa moramo omeniti maske ob prazniku sv. Nikolaja in ob ženitvi

Korant


Korant ali kurent je najbolj priljubljena tradicionalna pustna maska s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Korant naj bi bil demon, ki preganja zimo in vabi v deželo pomlad. V njem je še vedno nekaj vzvišenega, mogočnega in skrivnostnega. Nekoč so se v korantovo opravo smeli obleči samo neporočeni fantje. Danes za to kosmato masko najdemo tudi poročene fante, ženske, dekleta in celo otroke.
Koranta najbolj zaznamuje njegova kapa, ki mu zakriva celotni obraz. Včasih so si jo fantje izdelali sami doma, zato so bile kape tako zelo različne med sabo. Danes markovški fantje nimajo ne časa ne volje, da bi si kape izdelovali sami. Izdelujejo jih posebni mojstri, cena zanje pa je zelo visoka.

Korantova kapa je narejena iz ovčjega kožuha in pobarvanega usnjenega naličja z dolgim usnjenim nosom, odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Ima daljši jezik, ki je pobarvan rdeče, na glavi ima ušesa iz puranovih ali gosjih peruti. Rogovi so iz slame ali lesa ter okrašeni z raznobarvnimi trakovi. Korant je oblečen v ovčji kožuh. Za pasom ima obešeno verigo s kravjimi zvonci. Njegov ponos pa je čim večje število robcev za pasom. Obut je bil v volnene nogavice, ki so morale biti včasih rdeče ali zelene. Na nogavice si natakne še črne škornje. V rokah nosi korant ježevko.

Včasih je bil izgled koranta nekoliko drugačen – to izvemo iz župnijske kronike sv. Marka niže Ptuja (današnji Markovci). Imel je kapo, ki je bila zadaj kosmata. Obrazni del je bil iz starega usnja s prišitim nosom in izrezanimi odprtinami za oči ter usta. Imel je dolg rdeč jezik. Kapa je imela rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu roga pa je bilo še gosje pero. Oblečen pa je bil v narobe obrnjen ovčji kožuh. Na hrbtu je imel privezan kravji zvonec, v rokah pa ježevko. Videti je bil kakor, da bi pravkar prišel iz pekla.

Zlodej


Korante navadno spremlja tudi hudiček – »tajfl«, ki ima na sebi črne ali rdeče hlače, jopič in kapo. Na kapi so pritrjeni rogovi, šilast nos in dolj rdeč jezik. Ogrnjen je v ribiško mrežo (rabi jo za lovljenje duš), v rokah pa ima vile ali trizob.

Orači


Orači so zelo priljubljena tradicionalna pustna maska, saj s svojim oranjem in sejanjem po kmečkem dvorišču želijo dobro letino. Orači iz Markovec so znani daleč naokrog. V njihovi skupini se pojavja pojač, trije pari konjičev, plužar in pobirač.

Pokač ima na sebi temne hlače, belo srajco in moder predpasnik. Ogrnjen ima telovnik ali sukljič, obut pa je v visoke škornje. Na glavi ima klobuk, na njem pa umetne rože ali ruto. V rokah ima bič z dolgo pleteno vrvjo z močnim žmicem iz rafije na koncu. Za pasom ima pripete rezervne žmice.
Konjiči imajo na sebi črne hlače, bele srajce preko hlač, našite modre predpasnike in temne škornje. Na ramenih jim izpod telovnika gledajo konci rut. Preko klobuka imajo poveznjeno pisano ruto s franžami, ki jim zakriva obraz. Za sabo vlečejo lesen plug, okrašen s smrečico ter barvastimi trakovi iz papirja. Zadnji par konjičev ga vleče za oje, sprednja para pa za vrv.

Plužar je pernati ptujskopoljski korant. Pobirač je oblečen v stara oblačila, obraz si zakrije z namazano mastjo. V rokah nosi grablje in košaro, kjer ima seme za debelo repo – pleve Orači na dvorišču zaorjejo in posejejo pleve. Za opravljen obred pa dobijo od gospodinje še darove, klobaso, jajca in pijačo.

Kopjaši


Ženitovanjski kopijaši so postali sestavni del Fašenka v Markovcih. Ljudje so jih sprejeli za voditelje celotnega pustnega sprevoda. Na kurentovanju sodeluje 6 do 8 kopjašev. To so fantje ali možje v pražnji črni obleki, beli srajci in s kravato ter črnimi škornji. Za klobukom imajo pušeljc s tribarvnimi svilenimi trakovi. Preko desnega ramena na levi bok pa si pripno belo-modro-rdečo slovensko zastavo. V rokah imajo leseno kopje s številnimi raznobarvnimi trakovi.

Kopaši stopajo na čelu pustnega sprevoda in plešejo svoj ples. Pri tem mečejo kopje visoko v zrak. Velika sramota za kopjaša je, če svojega kopja ne ujame in mu pade na tla.

Kopanja


V primeru, da se ne omoži nobeno dekle ali ne oženi noben fant, v Markovcih vlačijo leseno korito, kopanjo. Pri tem sodelujejo fantje, ki izdelajo posebno lutko, ki predstavlja nevesto – žensko bluzo z rokavi in glavo natlačijo s slamo, na glavo narišejo obraz in mu zavežejo ruto, k rokavom prišijejo še rokavice. Tako nevesto namestijo v korito, ga prekrijejo s smrečjem in okrasijo s pisanimi trakovi. Korito naložijo na voziček, ki ga vlečeta dva fanta v ženski preobleki (dolgo krilo, bluza, predpasnik, naglavna ruta in plet preko ramen, debele nogavice in visoki čevlji). Za koritom stopajo fantje, našemljeni v ženske in z venci čebule (lüka) v rokah.

Včasih se je takšna skupina ustavljala pri hišah, kjer so imeli sinove, godne za ženitev. Tam so ponujali to svojo nevesto.

Medved


K pustu sodi tudi medved, katerega sta dve vrsti. Prvi ima hlače in jopič iz vrečevine, natlačene s senom. Glavo ima medvedjo, narejeno iz blaga in koščkov kožuhovine. Nekateri medvedi pa imajo hlače, jopič in glavo iz ovčjega kožuha. Na glavi so ušesa, odprtina za oči in gobec z rdečim žrelom ter zobmi iz belega fižola.

Medved mora plesati, preskakuje ograje in klopi, ves čas godrnja – »vuli«. Medveda vodi gonjač, ki je največkrat oblečen v cigana.

Rusa


Rusa je konjska živalska maska, s katero so skušali vplivati na zdravje in plodnost konj. Za ruso sta potrebna dva fanta, ki nosita okoli 2 metra dolgo leseno ogrodje. Njegovi daljši stranici sta povezani s petimi ali šestimi v lok ukrivljenimi vejami. Ogrodje je pokrito s ponjavo. Spredaj je lesena glava z ušesi, iz gobca pa moli dolg rdeč jezik. Spodnja čeljust je gibljiva in jo prvi fant premika s spuščanjem vrvice. Zadaj ima rep, pod njim pa visijo napihnjeni svinjski mehurji, ki predstavljajo prašnike. Na hrbtu ji jezdi lutka iz cunj – »faček«.

Ruso spremljata pobirač in gonjač, ki si obraze zakrijeta z masko ali namažeta z barvicami. Oblečena sta v stara oblačila. Gonjač ima bič, pobirač pa košaro. Rusa je zelo nagajiva pustna maska – meče se po tleh, brca in hlasta okoli sebe. Če pa se rusa na dvorišču sama od sebe uleže na tla, je to zelo slabo znamenje.

Vile


Novodobni in umetni pustni lik so vile iz Zabovec na Ptujskem polju. Pojavljati so se začele v letih tik pred drugo svetovno vojno in danes predstavljajo del pustnega utripa.

V vile se oblečejo dekleta. Na sebi imajo bele obleke s pletom preko ramen in papirnato krono na glavi. Izmed svojih vrstnic si izberejo kraljico, ki ima večjo in lepšo krono kot ostale vile. Na dvorišču ali v hiši se postavijo v krog in zaplešejo okoli kraljice. Pri tem pojejo pesmi, ki prerokujejo dobro letino. Njihova posebnost je, da jih domači obdarujejo v glavnem z denarjem.

Piceki


Ta pustni lik je v Sloveniji prav najbolj razširjen v Markovcih. V piceka se našemi fantič, ki se obleče v bele hlače. Nadene si oblačilo, ki spominja na staro žensko spodnjo krilo, speto okoli vratu. Obraz si namaže z barvicami. Na glavi ima kapo iz kartona, ki je okrašena s pisanimi trakovi. Potem zajaše leseno palico, ki ima spredaj kurjo glavo, zadaj pa šop kurjih peres.

Piceke spremlja pobirač, ki je deček. Oblečen je v stare hlače, srajco in moder predpasnik, na glavi ima klobuk. V rokah ima košaro s plevelom, semenom in grablje. Taka skupina hodi od hiše do hiše in domačim želi dobro letino in nesnost kokoš.

Kürika


Kura predstavlja ptičjo masko s Ptujskega polja, s katero želijo zdravja pri kokoših. Ima veliko telo valjaste oblike, ki je narejeno iz lahkega ogrodja. Prekrito je s papirjem in oblepljeno s perjem. Telo je v sredini debelo, na obeh koncih pa prišiljeno. Spredaj je nameščena kurja glava,zdaj pa rep iz perja. Skozi odprtino na spodnjem delu se povleče deček – vidne so samo njegove noge. H kuri spada še pobirač.


Delite z ostalimi...Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Email this to someone