Šege, navade in tradicija


V naših krajih so se ohranili številni prastari običaji, zlasti tisti, v katerih magična bitja preganjajo zimo in napovedujejo pomlad. Ime Markovcev so v svet ponesli mnogi predpustni in pustni običaji ter izvirni pustni liki: orači, piceki, ruse, vile, medvedi, kopjaši in kopajnarice ter seveda nepogrešljivi markovški koranti. Pust ali fašenk je v mnogih vaseh občine pravi ljudski praznik, če posebej v Zabovcih, Markovcih, Novi vasi in Bukovcih.

Med najbolj znane pustne like in skupine spadajo kurenti, ki jim pri nas pravimo koranti. Demonski  lik,  ki  s svojo  pojavnostjo  in  gibanjem  preganja  zimo,  je  danes oblečen  v ovčji košuh  in prepasan  s  teškimi kravjimi  zvonci, na glavi  ima masko  z gosjim perjem, barvnimi trakovi, dolgim rdešim jezikom in zobmi iz fižola, na nogah rdeče ali zelene gamaše, v roki pa strašno ježevko. Takšno podobo je dobil v zadnjih desetletjih prejšnjega  stoletja, Markovčani pa  smo  v  življenje obudili  tudi njegovo starejšo podobo z zajčjim kožuhom in doma izdelano masko.

Orači ob pesmi simbolično izorjejo prvo brazdo, jo posejejo in obiskani domačiji želijo dobro letino. Ruse, melike, kürike, medvedi, kopajnarice in še mnogi drugi liki z obiskom domačij privabljajo dobro letino na polju, v hlevu in v hiši. Dečki-piceki so simbol mladega življenja na kmečkih dvoriščih, vile s kraljico, to so v belo oblečene deklice, pa s pesmijo in plesom voščijo ljudem srečo. Ob obisku gospodinje maškare obdarijo  z jajci in klobasami,  včasih pa  tudi  z denarjem. Razveselijo  se  tudi dobre južine, kozarca žlahtnega vina, krapčičev in flancatov.

Prebivalci Markovcev so znani po tem, da radi sodelujejo v različnih društvih in dejavno  oblikujejo  kulturno  in družabno  življenje  svojega  območja. Nekateri  so včlanjeni kar v tri ali štiri. Za ohranjanje pustnih likov in običajev imata največ zaslug Etnografsko društvo Korant in Folklorno društvo Anton Jože Štrafela. Prvega je leta 1991 ustanovila skupina navdušencev z željo, da bi pustno dogajanje vrnili v prvotno okolje, ga ohranjali in razvijali ter zapustili prihodnjim rodovom. Društvo vsako pustno  soboto organizira  zdaj  že  tradicionalni Fašenk  v Markovcih. Folklorno društvo Anton  Jože Štrafela  z  več  kot  šestdesetletno  tradicijo  pa  ohranja plesne,  pevske, pustne  in druge običaje naših  krajev. Pod njegovim okriljem med drugim delujejo markovški kopjaši, ljudske pevke iz Zabovcev in ljudski pevci iz Markovcev. Ljudski pevci poleti  skupaj  s člani Konjeniškega kluba Nova vas  iz pozabe obujajo košnjo, pozimi pa  se od hiše do hiše podajo kot pustni orači. Skupina kopjašev, ki  izvira  iz nekdanjih svatbenih običajev, pa pogosto spremlja kulturne in etnografske prireditve doma in tudi v tujini.

Za ohranjanje dediščine  je  treba mnogo priprav  in prostovoljnega dela. še več izvirnosti  in  ustvarjalnosti  pa zahteva  oblikovanje  sodobnejših  pustnih  skupin,  ki  z veliko smisla za humor predstavljajo današnje življenje in aktualne dogodke iz gospo- darstva in politike. Takšne skupine že nekaj let nastajajo v vseh vaseh občine Markovci, še posebej v Stojncih, Bukovcih in Prvencih. Ob pustni so pomemben del etnografske dediščine občine Markovci tudi nekateri predmeti in dogajanja, povezana s kmečkimi deli in gospodinjskimi opravili. Prava posebnost Markovcev pa so bila v preteklosti zanimiva prevozna sredstva, s katerimi so lastniki zemljišč v sestavi krajinskega parka Šturmovci domov prevažali seno, otavo, otavič, pa drva, šibje in listje. Najpogosteje so si pomagali z brodom-barnom po markovško, včasih pa tudi s čolni, ki so jim dajali celo imena. Barno danes več ne vozi, čolne pa so ošivili v Novi vasi pri Markovcih v okviru prireditev ob Dravi in na njej.

Najpomembnejše prireditve v občini Markovci, ki ohranjajo stare šege in navade, so žetev na stari način v Prvencih (julij), mlatev v Prvencih (14 dni po žetvi), košnja v Novi vasi  »vóžačka trava« (začetek avgusta), postavljanje klopotca v Bukovcih (15. avgust) in Martinovanje s snemanjem klopotca (11. november).


Delite z ostalimi...Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on Google+Email this to someone